Cepljenje proti gripi – argumenti za in proti
Vsako jesen, ko nas zdravstveno osebje nagovarja k cepljenju proti gripi, se marsikdo sprašuje, ali je cepljenje resnično smiselno. Vsi dobro vemo, da za gripo včasih obolijo tudi tisti, ki so se cepili, prav tako pa se ji tudi po več let zapored uspešno izognejo tisti, ki se niso cepili. Kako torej ravnati oziroma zakaj bi se sploh cepili?
Da nas bo cepivo proti gripi zagotovo obvarovalo bolezni, nam ne more zagotoviti nihče. Cepivo se namreč za vsako leto izdela na podlagi predvidevanj glede tega, kakšen virus gripe naj bi nam povzročil težavo prav to sezono, in čeprav znanstveniki večinoma določijo pravilen virus, se lahko tudi zmotijo. Cepivo proti gripi je torej vsekakor smiselno, če deluje – a tega zagotovo ne moremo vedeti vnaprej.
Zakaj bi se torej cepili? Možnost, da smo cepljeni s pravim cepivom za sezono, je večja od možnosti, da nismo. In če vemo, da gripa ni enostavna bolezen, temveč vsako leto prinese tudi precejšnje število smrtnih žrtev, potem ni razloga, da bi tvegali, kajne?
Pravzaprav se s tem ne strinjajo vsi. Cepivo je laboratorijski izdelek, ki vsebuje mrtve ali oslabljene povzročitelje, ki jih s cepljenjem prejmemo v telo, to pa izdela protitelesa, ki bodo v primeru okužbe že pripravljena, da opravijo svoje delo. A to nenazadnje pomeni, da v svoje telo vnesemo (oslabljen ali mrtev) virus, poleg tega pa še veliko pomožnih snovi, ki niso ravno najbolj »naravne«. Prav to, da cepiva vsebujejo tudi škodljive snovi, je pogosto pomislek pri tistih, ki cepljenja ne zagovarjajo.
Cepivo proti gripi vsebuje mrtve povzročitelje bolezni.
Se lahko proti gripi borimo z naravno odpornostjo? Vsekakor lahko poskrbimo za svoj imunski sistem in za preventivne ukrepe v času pohoda gripe, a da nas virus ob okužbi ne bi prizadel, je malo verjetno. Če imamo močan imunski sistem, bo potek bolezni res lažji. Če nam kljub jemanju najrazličnejših naravnih pripravkov to ni uspelo, pa lahko zbolimo tudi v težji obliki. In to pri zdravih odraslih ni problem, lahko pa se zaplete pri majhnih otrocih in predvsem pri starejših, še zlasti pri kroničnih bolnikih.
